(Tringa ochropus)

Pikasti martinec je majhen, vendar zelo prepoznaven ptič, ki se odlikuje po svoji kontrastni obarvanosti in posebnem načinu gibanja. Z dolžino telesa med 21 in 24 cm ter razponom peruti od 41 do 46 cm sodi med manjše vrste martincev.

Prepoznavne značilnosti

Pikasti martinec je kontrastno obarvan: zgornji del telesa (hrbet in krila) je temen, trebušni del pa povsem bel. Na krilih in hrbtu so majhne belkaste pike, ki dodajo še eno značilnost, po kateri ga prepoznamo. Sivo rjava glava, vrat in grlo so porisani z vzorcem umazano belih črtic, na obrazu pa je vidna črna proga od baze kljuna do očesa, nad njo pa še bela. Njegovo oko je črno, obrobljeno z belo. Zelenkaste noge so značilne za to vrsto.

Če ga opazujemo v letu, poleg kontrastnih črnih kril in bele trebušne strani izstopa še snežno bela trtica. Na njegovem kratkem repu so tri črnkaste prečne proge, ki dajejo še dodatno prepoznavnost. Zdi se, kot da se martinec s svojim repkom ponosno “sprehaja”, saj med hojo rep rahlo “utripa”.

Življenjski prostor in prehrana

Pikasti martinec ni preveč družaben in v večjih skupinah se zbere le izjemoma. Tudi med selitvijo jih običajno vidimo v manjših skupinah, običajno do 30 osebkov. Zunanji dejavnosti so predvsem podnevi, ko je ptič zelo oprezen in plah, zaradi česar ga pogosto opazimo šele, ko se oddalji na varno razdaljo.

Pikasti martinec je zelo prilagodljiv in ga lahko opazujemo v različnih vodnih habitatih. Zadržuje se na močvirnih območjih, jezerskih bregovih, poplavljenih travnikih, ob rekah in potočkih, kjer išče hrano. Z dolžnim kljunom pobira nevretenčarje, predvsem žuželke, in občasno ribe, če mu le uspe. Včasih tudi uživa rastlinsko hrano, kadar je ta na voljo.

Selitev in prezimovanje

Pikasti martinec prezima v južni Evropi ter tropskih predelih Afrike in Azije, kjer preživi zimske mesece. Pri nas je redni zimski gost, čeprav je zelo redko gnezdilec. V času selitve se posamezni pari gibljejo v manjših skupinah, običajno pa jih opazimo med preletom, ko si v različnih vlažnih habitatih privoščijo postanek.

Gnezdenje

Gnezdenje pikastih martincev poteka od aprila do junija v odmaknjenih vlažnih gozdovih severne Evrope in Azije, kjer se nahajajo v bližini rek, jezer, močvirij in barij. Ta vrsta martinca se običajno odloči za gnezdenje na drevesih, kjer pogosto zasede opuščena gnezda drugih ptičev, kot so drozgi, golobi grivarji, vrane in šoje. Gnezdo je lahko tudi na naravni podlagi, vendar običajno ne nižje kot 20 m nad tlemi.