(Anthus spinoletta)
(znana tudi kot vodna cipa)
Rjava cipa je srednje velika ptica pevka iz družine ščinkavcev (Motacillidae), ki jo pogosto najdemo na vlažnih območjih, ob rekah, jezerih in v močvirjih. V Sloveniji je pogost zimski gost in selivka.
Opis:
- Dolga okoli 15–17 cm, z dolgim repom in vitkim telesom.
- Perje je na hrbtu rjavo s temnejšimi progami, trebuh pa svetlejši, pogosto z rahlim rožnatim ali sivkastim odtenkom.
- Ima izrazite proge na prsih in trebuhu.
- Noge so temne, kljun tanek in koničast – prilagojen lovu na majhne nevretenčarje.
- Glas je tih, a prepoznaven: oster, “psiiip”, pogosto slišan med letom.
Razširjenost in selitev:
- Gnezdi v gorskih predelih Evrope in Azije, pogosto nad gozdno mejo, na planotah ali v alpskih dolinah.
- Pozimi se seli v nižje lege, tudi v Slovenijo, kjer jo lahko opazimo na obalah rek, jezer ali ob morju.
Vedenje:
- Hrani se z majhnimi žuželkami, ličinkami in pajki, ki jih pobira po tleh ali v plitvi vodi.
- Je precej neopazna, pogosto se premika po tleh z značilnimi hitrimi koraki in rahlim kimanjem glave.
- Dobro se zlije z okolico, zato jo je težko opaziti, čeprav ni redka.
Zanimivost:
- Rjavo cipo pogosto zamenjajo z drugimi vrstami cip (npr. travniško ali skalno cipo), zato je za zanesljivo določitev potreben dober pogled na njeno perje in obnašanje.
- Včasih jo imenujejo tudi vodna cipa, zlasti v starejši literaturi.
