(Sturnus vulgaris)
Škorec je zelo družabna, glasna in izjemno prilagodljiva ptica pevka, ki jo najdemo po vsej Sloveniji. Je znana po svojih spektakularnih skupinskih poletih – jatah, ki ob sončnem zahodu na nebu ustvarjajo prave »plesne« vzorce, imenovane murmuracije.
Videz:
Škorec na prvi pogled morda deluje črn, a če ga pogledamo od blizu, je njegovo perje v resnici bleščeče zelenkasto-vijoličasto, posuto z majhnimi svetlimi pikami, zlasti pozimi. Ima kratek rep, konusast kljun (rumen spomladi/poleti, temen pozimi) in ostro koničasta krila.
Dolžina telesa: okoli 20–22 cm, razpon kril: 30–40 cm.
Življenjski prostor:
Škorci so zelo prilagodljivi – živijo na podeželju, v mestih, v sadovnjakih, travnikih, gozdnih robovih. Radi gnezdijo v luknjah (drevesa, stavbe, gnezdilnice) in pogosto gnezdijo v kolonijah, torej blizu drugih parov.
Prehrana:
So vsejedci – prehranjujejo se z žuželkami, črvi, polži, sadjem, semeni in celo ostanki hrane. So pravi vrtnarski pomočniki, ker pojedo veliko škodljivcev, a znajo biti tudi nadloga v vinogradih in sadovnjakih, kjer se z veseljem lotijo zrelih plodov.
Petje in posnemanje:
Škorec je izvrsten posnemovalec – v naravi lahko posnema druge ptice, mehanske zvoke, celo mobilne telefone! Njegovo petje je raznoliko, polno žvižgov, klikov, brbotanja in prekinitev.
Gnezdenje:
Gnezdo si škorec naredi v duplu, luknji v zidu ali gnezdilnici. Gnezdi zgodaj spomladi, pogosto ima dve legli letno. Samica izleže 4–6 modrikastih jajc. Mladiči se izvalijo v dveh tednih in hitro rastejo.
Vedenje in selitev:
Škorci so izjemno družabni – pogosto jih vidimo v velikih jatah, še posebej izven gnezditvene sezone. Jeseni in pozimi se zbirajo v ogromne skupine, ki prenočujejo skupaj. V Sloveniji so delno selivke – nekateri ostanejo, drugi se preselijo južneje.
Zanimivosti:
- Murmuracije (ples jate škorcev na nebu) niso le lepe, ampak tudi obrambna taktika pred plenilci, kot so sokoli.
- V nekaterih kulturah (npr. v starem Rimu) so škorce učili govoriti, podobno kot papige!
