(Carpodacus erythrinus)
Opis:
Velikost: Dolžina telesa 13–15 cm, razpon kril 22–26 cm.
Perje: Samec je prepoznaven po značilni rdečkasto-škrlatni barvi na glavi, prsih in zgornjem delu hrbta. Preostanek telesa je rjavkast z nežnimi progami na hrbtni strani. Samice in mlade ptice so precej bolj neopazne – pretežno rjavkaste z belkastim trebuhom in nežnimi vzdolžnimi progami.
Noge: Rjave in tanke, primerne za sedenje na vejah in premikanje po grmovju.
Kljun: Kratek, a močan in stožčast, idealen za luščenje semen in uživanje rastlinske hrane.
Razširjenost in habitat:
Škrlatec je razširjen po večjem delu Evrazije – od vzhodne Evrope do Sibirije in srednje Azije. Gnezdi v raznolikih habitatih: na gozdnih robovih, v grmiščih, ob vodah, v parkih in celo v naseljih, kjer je dovolj goste vegetacije.
V Sloveniji je prisoten po vsej državi, pogosteje v nižinah in gričevnatem svetu, predvsem od maja do avgusta.
Vedenje:
Škrlatec je družabna in precej živahna ptica. Pogosto sedi na vrhu grmov ali dreves in poje svojo značilno, melodično pesem, ki spominja na preprost napev. Pesem je jasna, zvezna in prijetna za poslušanje, pogosto slišna v sončnih jutrih.
Hrani se večinoma s semeni, popki, jagodami in drugimi rastlinskimi deli, občasno tudi z žuželkami. V času gnezdenja postane bolj teritorialen.
Selitev:
Škrlatec je selivka. Gnezdi v zmernem pasu Evrazije, pozimi pa seli v južno Azijo, predvsem Indijo, Pakistan in jugovzhodno Azijo. V Sloveniji je prisoten predvsem od pozne pomladi do konca poletja, nato pa odleti na prezimovanje.
Ogroženost:
Škrlatec ni ogrožena vrsta, a lokalno lahko nanj vplivajo spremembe v habitatih, kot so krčenje grmovja, intenzivno kmetijstvo in izginjanje naravnega robnega prostora. Ohranjanje mozaika travnikov, mejic in grmišč je ključno za njegovo dolgoročno prisotnost.
