(Anthus trivialis)
Opis:
Velikost: Dolžina telesa 14–16 cm, razpon kril 22–25 cm.
Perje: Neopazno, a lepo usklajeno. Zgornji del telesa je rjavkast z drobnimi temnimi lisami, spodnji del pa svetlejši – belkast do rumenkast, z značilnimi temnimi progami po prsih. Videz je zelo podoben travniškemu cvrčalcu, vendar ima šmarnica bolj »mehko« obarvano perje in bolj tekoč let.
Noge: Svetlo rjave do rožnate, dolge in tanke – primerne za gibanje po tleh.
Kljun: Tanek, srednje dolg, primeren za prehranjevanje z žuželkami in semeni.
Razširjenost in habitat:
Šmarnica je razširjena po večjem delu Evrope in zahodni Aziji. Najraje živi v listnatih in mešanih gozdovih, pa tudi na gozdnih jasah, robovih travnikov in v grmiščih. Pogosta je tudi v kulturni krajini z obrobno vegetacijo.
V Sloveniji je široko razširjena gnezdilka, predvsem v nižinah in hribovitih predelih, kjer najde primerne gozdnate habitate.
Vedenje:
Je zelo diskretna, a prisotna ptica, ki se pogosto zadržuje na tleh ali v nižjem rastju. Hrani se pretežno z žuželkami, pajki, ličinkami in občasno s semeni.
Zelo značilna je njena pesem, ki jo največkrat izvaja v značilnem “petju s padcem”: poleti visoko v zrak in med petjem spušča nazaj proti tlom v nežnem loku. Pesem je mehka, tekoča, melodična – eden od značilnih glasov spomladanskega gozda.
Selitev:
Šmarnica je selivka. Gnezdi v zmernem pasu Evrope in Azije, prezimuje pa v tropski Afriki. V Sloveniji jo opazujemo od aprila do septembra, ko se nato seli proti jugu.
Ogroženost:
Šmarnica ni ogrožena, njena populacija je razmeroma stabilna. Kljub temu so nekatere lokalne populacije občutljive na intenzivno gospodarjenje z gozdom, zlasti izsekavanje manjših gozdnih jas, kjer običajno gnezdi. Ohranjanje raznolike gozdne krajine je ključno za njen obstoj.
