ŠOJA


(Garrulus glandarius)

Opis:

Velikost: Dolžina telesa 32–35 cm, razpon kril 52–58 cm.

Perje: Telo je pretežno rožnato-rjave barve, s svetlejšim trebuhom. Na krilih ima značilen modro-črn vzorec z drobnimi progami – ta je eden najbolj prepoznavnih znakov šoje. Rep in konice kril so črne, grlo in predel okoli kljuna pa belo-črn. Nad očmi ima opazno belo progo in »črn brk«, ki ji daje rahlo drzen videz.

Noge: Rjave do sivkaste, močne in prilagojene za gibanje po tleh in skakanje po vejah.

Kljun: Kratek, a močan in raven – primeren za raznovrstno hrano, od žuželk do želodov.


Razširjenost in habitat:

Šoja je razširjena po večjem delu Evrope, Azije in Severne Afrike. Najpogosteje jo najdemo v listnatih in mešanih gozdovih, zlasti tam, kjer rastejo hrasti. Pogosta je tudi v parkih, vrtovih in na podeželju.

V Sloveniji je pogosta in splošno razširjena, najdemo jo skoraj povsod, kjer je dovolj drevesne vegetacije.


Vedenje:

Šoja je zelo inteligentna, opazovalna in previdna ptica. Znana je po svoji sposobnosti posnemanja glasov drugih ptic ali celo človeških zvokov. Ko opazi nevarnost, odda glasen, hrapav krik »kreeh«, s katerim opozori tudi druge živali v bližini.

Prehranjuje se z zelo raznoliko hrano – žuželkami, ličinkami, jajci, majhnimi živalmi, semeni, sadjem, a najbolj znana je po nabiranju in skrivanju želodov, ki jih shranjuje za zimo. Te zaklade si pogosto tudi zapomni in jih pozneje poišče.

Gnezdi na drevesih, običajno precej visoko, kjer si zgradi gnezdo iz vejic in mahov.


Selitev:

Šoja je večinoma stalnica, čeprav lahko v hladnejših zimah opazimo povečano premikanje ptic z višje ležečih območij v nižine. Občasno pride do množičnih selitev (t. i. irupcij), ko se večje skupine premaknejo na druga območja zaradi pomanjkanja hrane.


Ogroženost:

Šoja ni ogrožena, v resnici je ena od uspešnejših gozdnih vrst, saj se odlično znajde tudi v spremenjenih habitatih. Včasih velja za »nadležno«, ker lahko plenijo jajca in mladiče manjših ptic, a naravovarstveno ima pomembno vlogo – na primer pri širjenju hrastov, saj pomaga pri razširjanju želodov.