(Falco peregrinus)

Sokol selec je srednje velik sokol, ki je poznan po svojem značilnem vedenju pri lovu in zelo široki razširjenosti. Zaslovel je predvsem zaradi svoje sposobnosti, da stoji na mestu v zraku (tako imenovani “postojni let”), kar mu omogoča natančen lov na plovce ali majhne sesalce na tleh. To je ena izmed najbolj prepoznavnih lastnosti sokola seleca.

Videz:

• Velikost: Dolžina telesa sokola seleca je okoli 32–36 cm, z razponom kril 70–80 cm.
• Barva perja:
  • Samec: Ima sivo-modro perje na hrbtu in krilih, z belo spodnjo stranjo telesa. Na prsih in trebuhu so značilne rjave črte, ki dajejo telesu rahlo progasto teksturo.
  • Samica: Samica je nekoliko večja in temnejša kot samec, z rjavkastim odtenkom na zgornjem delu telesa in svetlejšo spodnjo stranjo.
  • Glava je majhna, z značilnim temnim “maskirnim” vzorcem okoli oči.
  • Kljun je kratek in močan, značilen za sokole, prilagojen za lov na manjše živali.

Petje:

• Petje sokola seleca je običajno sestavljeno iz glasnih in kratkih klicev. Ti klici so lahko zelo zvočni in jih ptica uporablja predvsem za komunikacijo med parjenjem ali za označevanje teritorija.
• Sokol selec je zelo aktiven tudi v letih in pogosto se sliši njegov zvok, ko se premika v iskanju plena ali ko je v komunikaciji z drugimi sokoli.

Vedenje:

• Lov: Sokol selec je plenilec, ki se prehranjuje z manjšimi sesalci, pticami, insekti in včasih tudi z majhnimi plovci. Njegovo najbolj prepoznavno lovsko vedenje je postojni let, kjer stoji v zraku in išče plen, dokler ne opazi plovca, nato pa hitro in precizno pade na tla.
• Postojni let je ena najbolj značilnih lastnosti te vrste. Sokol se lahko dvigne v zrak, nato pa miruje in išče plen, pri čemer uporablja svoje izjemne sposobnosti za opazovanje tal.

Habitat:

• Sokol selec naseljuje zelo različne habitate, od odprtih polj, travnikov, gozdnih robov in gorskih območij do mestnih okolij. Pomembno je, da ima dovolj odprtih površin, kjer lahko lovi in gnezdi.
• V Sloveniji je sokol selec pogost v gorskih predelih, kmetijskih območjih in na travnikih, kjer se preživlja z lovom na manjše živali.

Gnezdenje:

• Gnezdo običajno gradi v skalah, starih drevesih ali na starih zgradbah, kjer si ptice lahko zagotovijo varno okolje za vzgojo mladičev.
• Samica običajno odlaga 3–5 jajc, ki so svetlo rjava ali kremasto bele barve z rjavimi pegami. Inkubacija traja okoli 30 dni, po tem pa se izvalijo mladiči.
• Mladiči so sprva pokriti z mehkimi dlačicami, vendar hitro rastejo in postanejo sposobni za samostojno življenje.

Razširjenost:

• Sokol selec je zelo široko razširjen, pojavlja se po vsej Evropi, Aziji in Severni Afriki.
• V Sloveniji je prisoten skozi celo leto, zlasti v gorskih in kmetijskih območjih, kjer lahko najde primerne razmere za lov in gnezdenje.

Varstveni status:

• Sokol selec ni ogrožen, vendar je prisoten v velikem številu različnih habitatih, kjer se lahko prilagodi različnim pogojem in virom hrane.
• Kljub temu pa je lahko občutljiv na spremembe v okolju, kot so pesticidi in kmetijska industrija, ki lahko vplivajo na število njegovih plenilcev.