SREDNJI ŽAGAR


 (Mergus serrator)

Srednji žagar je velika vrsta detla iz družine Picidae, znana po svojem značilnem vedenju in prepoznavnem tolčenju dreves, s katerim pridobiva hrano. S svojo velikostjo in močnim kljunom je zelo izrazita in impresivna ptica gozdov.

Opis:

  • Velikost: Dolžina telesa znaša približno 45 cm, razpon kril pa okoli 55–60 cm, kar ga uvršča med večje vrste detlov.
  • Ima črno perje na hrbtu, z belimi progami na hrbtu in bledem, skoraj snežno belim trebuhom. Glava je črna, samci imajo značilno rdečo kapico na vrhu glave, medtem ko so samice brez nje.
  • Kljun je dolg, močan in oster, kar mu omogoča učinkovito tolčenje v drevesno lubje.
  • Noge so močne, prilagojene za plezanje po drevesih, s tremi prsti, usmerjenimi naprej in enim nazaj, kar mu omogoča dober oprijem.

Razširjenost in habitat:

  • Srednji žagar je razširjen v Evropi, Aziji in delih Severne Amerike. V Sloveniji je prisoten predvsem v gorskih gozdovih, kjer so mešani in borovi gozdovi.
  • Ta vrsta detla naseljuje predvsem starejše gozdove z večjim številom debelih dreves, saj potrebuje drevesa z debelim lubjem, v katerem lahko išče svojo hrano in si gradi gnezda.

Vedenje:

  • Srednji žagar je zelo znan po svojem tolčenju dreves, ki je značilen znak prisotnosti te ptice. Tolče v drevesa, da bi našel žuželke in mravlje pod lubjem, vendar tudi kot znak za označevanje svojega teritorija.
  • Hrana srednjega žagarja so predvsem mravlje, žuželke in njihove ličinke, vendar tudi druge vrste in deli dreves.
  • Gnezdi v votlih drevesih, običajno v višjih drevesih, ki so stara ali poškodovana. V gnezdu so običajno 2 do 4 jajca, iz katerih se izvalijo mladiči.

Selitev:

  • Srednji žagar ni izrazit selivec, vendar v hladnejših mesecih lahko migrira na nekoliko nižje predele, kjer so toplejši habitatni pogoji.

Ogroženost:

  • Srednji žagar je na nekaterih območjih ogrožen zaradi izgube habitatov, saj je veliko njegovih habitatov izkoriščenih za kmetijstvo in gozdarstvo. Prav tako je prizadet zaradi krčenja gozdov in urbanizacije.
  • V Sloveniji je v manjšem obsegu prisoten, vendar je zaščiten zaradi svoje specifične ekološke vloge.