(Acrocephalus melanopogon)
Opis:
Velikost: Dolžina telesa 12–13 cm, razpon kril 16–19 cm.
Perje: Zgornji del telesa je enakomerno rjavkast, spodnji del pa svetlejši, skoraj belkast. Posebnost srpične trstnice je temna črta čez oko, ki jo lepo loči od svetlejše lisi med očesom in kljunom. Hrbet je brez lis ali prog, kar jo loči od nekaterih drugih trstnic.
Noge: Temne, vitke in močne, prilagojene za oprijemanje trstičja in gibanje po gostem rastlinju.
Kljun: Kratek in koničast, temne barve, odličen za pobiranje majhnih žuželk in ličink.
Razširjenost in habitat:
Srpična trstnica je razširjena ob sredozemskih in črnomorskih obalah ter na območjih jugovzhodne Evrope in zahodne Azije. Najraje se zadržuje v gostih trstičjih, še posebej v slanih ali polslanih močvirjih, lagunah in deltah rek.
V Sloveniji je izjemno redka in velja za ogroženo vrsto. Gnezdi le na nekaj izbranih območjih, kjer so ohranjeni kakovostni trstični habitati, predvsem ob obali ali večjih močvirjih.
Vedenje:
Srpična trstnica je skrivnostna ptica, ki se večinoma zadržuje nizko v gostem trstičju, redko poleti visoko ali se pokaže na odprtem. Hrani se z žuželkami, pajki in drugimi manjšimi nevretenčarji, ki jih pobira iz rastlinja.
Njena pesem je značilna, počasna in razločna, pogosto jo sestavljajo ponavljajoči se nizi preprostih tonov, včasih z nekaj posnemanja drugih ptic. Največ poje v jutranjih in večernih urah, ko je aktivnost v trstičju največja.
Selitev:
Srpična trstnica je selivka. Gnezdi v južni in jugovzhodni Evropi, prezimuje pa v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. V Sloveniji jo lahko opazujemo predvsem v gnezditveni sezoni, med aprilom in septembrom.
Ogroženost:
V Sloveniji velja za močno ogroženo vrsto, saj je njen habitat zelo omejen. Največja grožnja je izginjanje in degradacija trstičnih habitatov, predvsem zaradi melioracij, izsuševanja močvirij in intenzivne rabe zemljišč. Ohranitev srpične trstnice je tesno povezana z varstvom naravnih mokrišč in mirnega gnezditvenega okolja..
