(Ixobrychus minutus)

Čapljica je zelo majhna, skrivnostna ptica iz družine čapelj (Ardeidae), ki je značilna po svoji majhnosti in prilagodljivosti na različne vrste močvirnih habitatov. Je zelo težko opaziti zaradi svoje skrite narave in kamuflaže v okolju.

Opis:

• Velikost: Dolžina telesa okoli 30–35 cm, razpon kril pa 50–60 cm.
• Zelo majhna čaplja z kratkim vratom in kratek kljunom, zaradi česar je prepoznavna v primerjavi z večjimi čapljami.
• Perje je večinoma rjavo z zelenimi in črnimi lisami na hrbtu ter svetlejšim trebuhom. Zelo dobro se zlije z okolico, zaradi česar je zelo težko opaziti.
• Ima tudi majhen, natančen kljun, ki je prilagojen za lov na majhne vodne živali.

Razširjenost in habitat:

• Gnezdi v Evropi, Aziji in severni Afriki. Najraje naseljuje močvirja, rečne lagune in plitva jezera z bogato vegetacijo.
• V Sloveniji je čapljica redka gnezdilka, predvsem v mokriščih, trstičjih in ob vodah v nižinah. Ponekod pa je opazimo tudi kot selivka.

Vedenje:

• Čapljica je zelo sramežljiva in skrivnostna ptica, ki pogosto skrbi za to, da ostane neopažena, še posebej med dnevom, ko preživlja čas v gostih rastlinah ob vodi.
• Lov na majhne ribe, žabe in vodne nevretenčarje opravi z zadrževanjem na enem mestu, kjer je skoraj nepremična. Občasno tudi s hitrim napadom iz zasede.
• Gnezdi v gostem grmovju, pogosto v kolonijah z drugimi močvirnimi pticami, kot so čaplje in kormorani.

Selitev:

• Čapljica je selivka, ki prezimuje v subsaharski Afriki.
• Selitev poteka poleti, ko se v Evropi začnejo hladnejši meseci, v Afriki pa preživi zime v toplejšem podnebju.

Ogroženost:

• Zaradi zmanjšanja mokrišč in uničevanja naravnih habitatov je čapljica v nekaterih predelih sveta ogrožena.
• V Sloveniji je njena populacija ogrožena predvsem zaradi sušenja mokrišč, onesnaženja in uničevanja habitatov.