(Turdus viscivorus)
Drozg (Turdus sp.)
Telesne značilnosti
- Velikost: 26–29 cm, nekoliko večji od cikovta (Turdus philomelos).
- Zgornji del telesa: Sivorjav.
- Spodnji del telesa: Bel z gostimi, zaokroženimi temnimi lisami (pri cikovtu so puščičaste in redkejše).
- Krila: Sivorjava z belima prečnima progama in svetlo obrobljenimi peresi. Spodnja stran kril v ramenskem delu je belkasta, za razliko od rjastorjave barve pri cikovtu.
- Glava in lica: Svetlejša, z drobnimi temnimi lisami.
- Kljun: Srednje dolg, koničast, na bazi umazano rumen, proti konici črnikast.
- Posebnosti: Boki so lahko rahlo rumenkasti, prsni del pa ima pogosto temno sivo liso.
Življenjski prostor in razširjenost
- Habitat: Različni gozdovi in večji parki, kjer ima dovolj zavetja za svoje samotno življenje.
- Razširjenost: V Sloveniji je dokaj pogost in je prisoten skozi celo leto.
- Obnašanje: Živi večinoma samotno, le občasno se združuje v manjše skupine. Redko opazimo večje jate.
Gnezdenje
- Gnezdo: Gradi na drevesih, uporablja vejice, rastlinska vlakna in dlako.
- Zarod: Letno lahko vzgoji do 3 zarode. Samica znese 4–5 jajc, ki so umazano bela ali modrozelenkasta z rdečkastimi lisami.
- Valjenje: Traja približno dva tedna.
- Mladiči: Oskrbujeta jih oba starša, gnezdo zapustijo po 20 dneh.
Prehrana
Hranijo se z različnimi gozdnimi sadeži, žuželkami, polži in deževniki, ki jih pogosto pobirajo s tal.
Oglašanje
- Klic: Razpotegnjen, drdrajoč zvok “šnerrr”.
- Petje: Melodično, glasno, sestavljeno iz ritmičnih žvižgov, žgolenja in ščebetanja. Pogosto poje ob mraku, petje nekoliko spominja na kosa, vendar je bolj ritmično.
Podobne vrste
- Cikovt (Turdus philomelos): Manjši, puščičaste lise na spodnjem delu telesa, rjastorjava spodnja stran kril.
- Brinovka (Turdus pilaris): Opazno drugačen vzorec perja.
- Vinski drozg (Turdus iliacus): Manjši in drugačne obarvanosti.
Status in varstvo
- Ogroženost: Vrsta je potencialno ogrožena zaradi uničevanja naravnega habitata.
- Varstveni status: Uvrščena kot potencialno ogrožena.
Posebnosti
Drozg je zaradi svoje skrite narave težje opazen. Najpogosteje ga izdajo njegov značilni klic ali petje, ki se sliši ob mraku in ustvarja vzdušje v gozdovih. Njegova prisotnost je pokazatelj razmeroma zdravega gozdnega ekosistema.
