MALI DEŽEVNIK


(Charadrius dubius)

Mali deževnik je majhen ptica iz družine deževnikov, ki je prilagojena življenju na prodnatih in peščenih območjih, kot so prodišča, gramoznice in prodni rečni otoki. Gre za ptico velikosti 15–18 cm, z razponom kril 32–35 cm. Je selivka, ki zimo preživi v Afriki.

Prepoznavanje

Deževnik je izjemno prilagojen na skrito življenje in se lahko zelo učinkovito skrije pred plenilci. Mladiči že v začetni fazi razvoja spominjajo na majhne kamne, kar jim pomaga pri skrivanju. Pri nevarnosti pa odrasli ptici pogosto uporabita prevarni trik, pri katerem se pretvarjata, da imata zlomljeno perut, da bi odvlekla plenilca stran od gnezda.

Med paritvenim časom je samec prepoznaven po izraženi črni obrazni maski in črnem “komatu” na prsih, medtem ko je čelo in grlo belo. Kljun je tanek in temen, hrbet in krila pa sivorjava. Zimski posamezniki imajo bolj sivorjavo barvo glave, saj črnina zbledi, vendar je še vedno prisoten beli ovratnik. Noge so dolge in bledo rožnate.

Prehrana in vedenje

Deževnik se prehranjuje predvsem z majhnimi žuželkami in drobnimi nevretenčarji, ki jih lovi na blatnem mulju ob vodi. Običajno raje teče po tleh kot leti, vendar je zelo hiter, če se mora hitro umakniti.

Gnezdenje in razmnoževanje

Deževnik gradi plitvo jamico kot gnezdo med prodniki ali na peščenih tleh. Samica znese 4 jajca, ki so svetlorumena z temno rjavimi in sivo lisastimi madeži. Obe starša skrbita za mladiče, ki so begavci in so pri tem sivobeli, kar jim pomaga pri zaščiti pred plenilci. Mladiči začnejo leteti približno po treh tednih.

Oglašanje

Oglašanje deževnika je zelo značilno. Najpogostejši klic je ostro žvižgajoč “piu”, ki je enostaven za oponašanje. V nevarnosti se oglasi z bolj trdim in dolgim “priii”. Petje je dokaj gostoleče in spominja na zvoke, kot so “pri-pri-pri…” ali “düdü-dü-düdrüdrü-drüllrrr”.

Ogroženost

Deževnik je zelo ogrožena vrsta. Ogrožajo ga predvsem izguba in degradacija njegovega življenjskega prostora, predvsem zaradi spreminjanja rek, izsuševanja mokrišč ter urbanizacije. V Sloveniji je uvrščen na seznam Natura 2000 in je ranljiva vrsta.