(Periparus ater)

Menišček je majhna pevka iz družine meniščkov, znana po svojih izjemno umetelnih visečih gnezdih, ki jih samci izdelujejo iz rastlinskih vlaken in živalske dlake. Ime je dobil po kapucasto obarvani glavi, ki spominja na meniha.

Videz
Menišček je dolg približno 10–11 cm in tehta le okoli 10 gramov. Ima svetlo sivo glavo z izrazito črno masko čez oči, svetlo rjav hrbet in rumenkasto spodnjo stran. Spolna razlika med samcem in samico je majhna, a samci imajo običajno bolj izrazito barvno kontrastno masko.

Življenjski prostor
Naseljuje območja ob rekah, jezerih in močvirjih z veliko obrežnega drevja, kot so vrbe, jelše in topoli. Najpogosteje ga opazimo v nižinah. V Sloveniji je redna, a lokalno razširjena gnezdilka.

Prehrana
Prehranjuje se večinoma z žuželkami in njihovimi ličinkami, ki jih pobira na listih in vejah. Občasno zaužije tudi semena in drugo rastlinsko hrano.

Gnezdenje
Samci izdelajo značilno hruškasto, viseče gnezdo iz mehkih rastlinskih materialov, pogosto na viseči veji nad vodo. Gnezdo ima ozek vhodni rov. Po izdelavi gnezda vabi samico, ki nato vanj izleže 5 do 8 jajc. Starša se pri valjenju lahko izmenjujeta, včasih pa mladiče vzgaja le eden od njiju.

Njihovo oglašanje je sestavljeno iz visokih, povezanih in ostrih žvižgov, kot so “cwii-cwii-cwii-cwii” in “crii-crii”, pogosto pa se oglašajo tudi z “ci-tuit, ci-tuit, ci-tuit”. Petje je hitro, tiho in običajno poteka z vrha drevesa.

Vrsta je uvrščena med potencialno ogrožene, saj je njen življenjski prostor raztresen, a vseeno je pri nas stalnica, še posebej v zimskem času, ko je mogoče pogosto opazovati te ptice v gozdovih ali na krmilnicah.