(Asio flammeus)

Opis:

• Velikost: Dolžina telesa 34–40 cm, razpon kril 86–104 cm.
• Perje: Zlatkasto-rjava z močnim kontrastom med temnimi in svetlimi progami, ki dajejo ptici skoraj prugast videz. Imajo izrazite temne lisaste obrobe na prsih, trebuhu in hrbtu, kar jim pomaga pri kamuflaži v njihovem naravnem okolju. Obraz je svetlejši z značilnimi sivimi in belimi lisami.
• Noge: Belo-svetlo rjave, brez dolgih peres, kot jih imajo druge vrste uharic.
• Kljun: Kratek in temen, prilagojen za lov na plen v nočnih in zatemnjenih razmerah.

Razširjenost in habitat:

• Močvirska uharica je razširjena predvsem po Evropi, Aziji in Severni Ameriki, najdemo pa jo v mokriščih, močvirjih, travnikih in odprtih krajih z majhnimi grmi.
• V Sloveniji je prisotna predvsem na mokraških območjih in močvirjih, kjer ima ugodne pogoje za lov.

Vedenje:

• Močvirska uharica je nočna ptica z izjemnim sluhom, ki ji pomaga loviti majhne sesalce, ptice in žuželke v nočnih urah. Večino svojega časa preživi na tleh ali na nizkih drevesih in grmovju, kjer pogosto sedi in spremlja svoj plen.
• Njeno petje je značilno glasno in hrupno, pogosto vključno z mrmranjem ali kriki, ki so slišni predvsem v nočnih urah.

Selitev:

• Selivka, ki prezimuje v toplih predelih in Afriki. V Sloveniji je prisotna predvsem v poletnih mesecih kot gnezdilka, vendar je zaradi svoje migracije ni mogoče videti skozi vse leto.

Ogroženost:

• Močvirska uharica je zaradi izgube mokriščnih habitatov in kmetijskih sprememb lahko izpostavljena nevarnostim. V nekaterih predelih so tudi spremembe v naravnem okolju, kot so izsuševanje močvirij, lahko ogrožajo njene populacije.