(Ardea purpurea)

Mokož je srednje velika vrsta čaplje, ki jo najdemo v močvirnih in vlažnih območjih Evrope, Azije in severne Afrike. Je nekoliko manjša od velike bele čaplje, z dolžino telesa okoli 75 do 90 cm in razponom kril približno 120 do 140 cm. Mokož je prepoznavna po svoji značilni rdeče-vijolični barvi telesa, ki jo loči od drugih čapelj, ter dolgem vratu, ki ga pogosto upogne v obliki črke “S”. Njen kljun je dolg, tanek in oster, prilagojen za lovljenje manjših vodnih živali, kot so ribe, žabe in vodne žuželke.

Poleg prepoznavnega videza je mokož znan po svojem skrivnostnem in samotarskem obnašanju. Raje se zadržuje v gostih močvirnih predelih, kjer išče hrano in se izogiba človeški prisotnosti. Običajno je aktivna zjutraj in zvečer, ko lovi hrano, medtem ko je podnevi pogosto skrita v vegetaciji. Pri letenju se mokož uporablja za počasne, široke zamah kril, ki omogočajo prečkanje dolge razdalje med vodnimi habitati.

Mokož je tudi selivka, ki se seli na jug za zimo, običajno v južno Afriko in jugovzhodno Azijo. Za razliko od velike bele čaplje, ki je pogosto opazovana na odprtih vodah, mokož raje naseljuje bolj skrite predele močvirij in obal.