(Dendrocopos major)
Veliki detel je srednje velik detel, ki ga pogosto vidimo (ali slišimo) v slovenskih gozdovih, parkih in vrtovih. Prepoznaven je po živahnih barvah, značilnem trkanju po drevesih in akrobatskem plezanju po deblih. Je najpogostejši predstavnik detlov v Sloveniji in v Evropi nasploh.
Videz:
- Velikost: okoli 23 cm, razpon kril: 34–39 cm.
- Črno-belo perje z značilno rdečo liso pod repom.
- Samec ima še dodatno rdečo liso na zatilju, ki jo samica nima – to je glavna razlika med spoloma.
- Ima močan, raven kljun, prilagojen za trkanje in izdolbljanje lesa.
- Tudi prsti so značilni za detle: dva obrnjena naprej, dva nazaj – za lažje plezanje po deblu.
Življenjski prostor:
Veliki detel živi v listnatih in mešanih gozdovih, pa tudi v parkih, sadovnjakih in na podeželju. Je zelo prilagodljiv in pogosto tudi stalni gost krmilnic pozimi.
Prehrana:
- Prehranjuje se z žuželkami, ličinkami, ki jih izdolbe iz lubja,
- občasno poje tudi semena, plodove in jajca drugih ptic,
- pozimi pogosto hodi na krmilnice, kjer išče orehe, sončnična semena, loj ipd.
- Ima navado, da trde plodove (kot so lešniki ali storži) zatakne v razpoke v drevesu – to mesto imenujemo “kovnica” ali “nakovalo”.
Gnezdenje:
- Gnezdi v duplih, ki jih sam izdolbe v deblo (najraje v mehkejšem, delno trohnečem lesu).
- Samica izleže 4–7 belih jajc, ki jih skupaj z samcem vali okoli 12 dni.
- Mladiči ostanejo v duplu 3–4 tedne in jih starša hranita s hrano, ki jo nosita v kljunu.
Zanimivosti:
- Med trkanjem na drevo lahko udarja tudi do 20-krat na sekundo, brez poškodbe možganov – ima posebno “blažilno” strukturo lobanje.
- Trkanje uporablja za označevanje teritorija, ne samo za iskanje hrane.
- Je ključna gozdna vrsta, saj za sabo pušča dupla, ki jih uporabljajo druge ptice (npr. sinice, sove, muharji) in celo netopirji.
