(Lanius excubitor)
Vijeglavka je ptica iz družine vijeglavec, ki je znana po svoji značilni lovski strategiji in precej dramatičnem videzu. Gre za ptico, ki je nekoliko manj pogosta, vendar še vedno razširjena v različnih delih Slovenije, zlasti v odprtih pokrajinah.
Videz:
- Velikost: Vijeglavka je srednje velika ptica, dolga okoli 22–24 cm, z razponom kril okoli 40–45 cm.
- Barve: Ima zelo prepoznavno barvno kombinacijo. Njeno perje je večinoma sivkasto rjavo na hrbtu, medtem ko ima beli trebuh. Glava je značilno črna, z belim obraza in črnimi očmi, ki ustvarijo “masko”, zaradi katere je zelo prepoznavna. Njeni krili so temno rjava z belo obrobo.
- Kljun je kratek, širok in močan, s katerega se običajno oblikuje rahlo ukrivljena konica, primerna za lovljenje plena.
- Rep je dolg, z značilnimi beli robovi, ki ji pomagajo pri manevriranju med letom.
Življenjski prostor:
- Vijeglavka naseljuje predvsem odprta območja, kot so travniki, griči, polja in grmišča, pogosto pa jo najdemo tudi ob robovih gozdov.
- Pojavlja se v gorskih predelih, kjer ima proste poglede za opazovanje svojega plena.
- Zaradi svoje narave je običajno prisotna na območjih, kjer ima možnost loviti majhne sesalce, ptice in insekte.
Prehrana:
- Vijeglavka je mesojeda ptica, ki lovi predvsem manjše sesalce, ptice, insekte in druge žuželke.
- Njena lovska strategija je zelo značilna: običajno sedi na višjih točkah, kot so drevesa, grmi, žice ali ograje, in opazuje svojo okolico. Ko opazi plen, se hitro spusti in ga ujame.
- Zanimivo je, da vijeglavke pogosto uporabljajo trnje, žice ali ograje, kjer ubite živali shranijo, da jih lahko kasneje pojedo. Ta navada je za vijeglavko značilna, saj si na takih mestih pušča zaloge.
Gnezdenje:
- Vijeglavka gradi svoje gnezdo v grmovju, drevesih ali grmiščih.
- Gnezdo je običajno precej preprosto, sestavljeno iz vej, trave in drugih naravnih materialov.
- Samica običajno izleže 4–6 jajc, ki so običajno rahlo zelenkasta z rjavimi madeži. Inkubacija traja približno 14 dni, po katerih se mladiči izlegajo in ostanejo v gnezdu še 14–20 dni.
- Samci in samice se izmenjujejo pri hranjenju mladih, vendar so mladiči odvisni od staršev še nekaj časa po tem, ko so zapustili gnezdo.
Vedenje:
- Vijeglavke so precej teritorialne in obnašajo se zelo agresivno do drugih ptic, predvsem v obdobju gnezdenja.
- So osamljene ptice, razen v času gnezdenja, ko se lahko začnejo družiti v majhnih skupinah.
- Njihovo letišče je hitro in spretno, saj imajo zelo dobro razvite sposobnosti za lov na hitro premikajoči se plen.
- Za razliko od mnogih drugih ptic, se vijeglavke ne bodo zadrževale na istem drevesu ali grmu dlje časa, ampak pogosto menjajo svoje lovišče.
Zanimivosti:
- Vijeglavka je znana po svojem značilnem “shranjevanju plena” – to pomeni, da ubite živali pogosto pritrdi na trnje, ograje ali žice. Ta vedenjski vzorec je lahko zelo koristen za preživetje v zimskem času, ko so pleni težje dostopni.
- Čeprav vijeglavka ni zelo pogosta v urbanih območjih, je pogosto opaziti v naravi, kjer se ponaša z izjemno spretnostjo lovca.
- Vijeglavka je odlična letalka, znana po svoji sposobnosti hitrega letenja in nenadnih spustov na plen.
