(Anthus spinoletta)

Vriskarica je majhna ptica iz družine ščinkavcev, značilna za visokogorska območja, kjer gnezdi, in nižinske predele, kjer prezimuje.

Telesne značilnosti

• Velikost: Približno 16 cm (malenkost večja od domačega vrabca).
• Postava: Videti je večja zaradi dolgega ozkega kljuna, dolgih nog in repa.
• Poletno perje:
  • Siva glava, tilnik in lica.
  • Bela nadočesna proga in grlo.
  • Črna črta čez oči ter črn kljun.
  • Bledo rožnate prsi in bel trebuh.
  • Sivkasto rjav hrbet.
  • Črno-rjavo progasta krila.
  • Dve ozki beli progi na krilih in črno-beli vzorec na repu.
• Zimsko perje:
  • Rožnate prsi postanejo umazano bele, z vzdolžnimi črnimi črtami na prsih in bokih.
  • Kljun dobi umazano rumeno bazo in spodnji del.

Življenjski prostor in gnezdenje

• Poleti: Vriskarica je redka prebivalka gorskih pašnikov in travnikov nad gozdno mejo.
• Gnezdenje:
  • Gnezdi maja in junija.
  • Gnezdo gradi na tleh, skrito v šop trave, iz rastlinskega materiala.
• Pozimi: Preseli se v nižine in prezimuje na sladkovodnih močvirjih, ob rekah, jezerih ter obalnih območjih, kot so bazeni solin.

Prehrana

Vriskarica se hrani z žuželkami, njihovimi ličinkami in drugimi nevretenčarji, ki jih pobira s tal ali nizkih rastlin. Pogosto hrano išče med hojo, občasno pa lovi leteče žuželke z dvigom v zrak.

Selitev

• Vriskarica je selivka. Z visokogorskih gnezdišč se ob prihajajoči zimi seli v nižine.
• V Sloveniji jo lahko opazujemo skozi vse leto, vendar ne na istih krajih – poleti v visokogorju in pozimi v nižinah.

Posebnosti

Vriskarico od drugih predstavnic rodu loči enotno sivkasto rjav hrbet in edinstven vzorec perja v letu. Je prilagodljiva, saj lahko preživi v različnih habitatih, od gorskih pašnikov do močvirnih območij. Njena prisotnost je dragocen pokazatelj ekološkega stanja območij, kjer živi.