(Picus viridis)
Zelena žolna je srednje velika do velika ptica iz družine detlov (Picidae), ki je ena najznačilnejših ptic gozdnih in kmetijskih območij Evrope. Prepoznamo jo po značilnem zelenkastem perju, rdeči kapici na glavi in močno kontrastni črni obrobi okoli oči, ki spominja na masko.
Videz:
- Velikost: približno 30–36 cm v dolžino, s perutnicami razpetimi do 45 cm.
- Barva perja: Hrbet in krila so živo zeleni, trebuh nekoliko svetlejši, zadnjica (nadrepje) je rumenkasta. Samci imajo rdečo liso tudi pod kljunom, samice pa ne.
- Glava: značilna rdeča “kapica”, črna “maska” okoli oči.
Vedenje:
- Zelena žolna je znana po značilnem smehu podobnem oglašanju, ki ga pogosto slišimo, še preden ptico opazimo.
- Hrano si večinoma išče na tleh, kjer z dolgim, lepljivim jezikom pobira mravlje in njihove ličinke, ki so njena glavna prehrana.
- Gnezdi v drevesnih duplinah, ki si jih izdolbe sama ali pa uporabi zapuščene dupline drugih detlov.
Habitat:
- Najraje prebiva v svetlih gozdovih, parkih, sadovnjakih in na kmetijskih zemljiščih z drevjem. Pomembno je, da so v bližini mravljišča, saj so ključni vir hrane.
Razširjenost:
- Zelena žolna je pogosta v večjem delu Evrope, vključno s Slovenijo, kjer je tudi gnezdilka.
