(Coracias garrulus)

Zlatovranka je velika, barvita ptica iz družine zlatovrank (Coraciidae), ki je nekoč gnezdila v Sloveniji, danes pa je uradno izumrla vrsta. V preteklosti je bila značilna za odprto krajino z drevesi, kjer je našla primerne pogoje za gnezdenje in prehranjevanje.

Videz:

• Velikost: Dolga je približno 32–34 cm, z razponom kril okoli 60 cm. Tehta med 170 in 200 g.
• Barva perja: Ima značilno modro perje na glavi, hrbtu in krilih, z rjavkastimi in rožnatimi odtenki na prsih in trebuhu.
• Obnašanje: Pogosto sedi na drevesih ali električnih žicah, kjer preži na plen, kot so veliki žuželki, kuščarice ali žabe. Med letom izvaja akrobatske manevre, zaradi katerih je znana tudi po imenu »roller«.
• Glas: Oglaša se z rezkim in hrapavim »kraak-ak«, glasom, podobnim vranjemu.

Habitat:
Zlatovranka je naseljevala odprto krajino z drevesi, kot so gozdni robovi, mejice, drevesno-grmovni pasovi in visokodebelni sadovnjaki. Takšni habitati so ji omogočali gnezdenje v duplih dreves in lov na plen v okolici.

Prehrana:
Prehranjuje se predvsem z velikimi žuželkami, kuščaricami in žabami, ki jih lovi med prežanjem na drevesih ali električnih žicah.

Gnezdenje:
Gnezdi v duplih dreves, peščenih rovih ali skalnih razpokah. Znese do štiri jajca, ki jih inkubira samica. Mladiči se izvalijo po približno treh tednih inkubacije.

Razširjenost:
V Sloveniji je bila zlatovranka nekoč pogosta gnezdilka, predvsem v Slovenskih goricah in Prekmurju. Zaradi sprememb v kmetijski krajini, kot so izsuševanje travnikov, intenzivna raba tal in odstranjevanje dreves, je število gnezdečih parov upadlo. Zadnje potrjeno gnezdenje je bilo leta 2014 na Goričkem, od takrat pa ni več gnezdila v Sloveniji. Danes je uradno izumrla vrsta pri nas. Najbližja območja z gnezdečimi pari so v dolini reke Mirne na Hrvaškem, zahodno od Benetk v Italiji, jugovzhodno od Blatnega jezera na Madžarskem in na avstrijskem Štajerskem v okolici kraja Straden.

Ogroženost:
Glavni razlog za izumrtje zlatovranke v Sloveniji je sprememba kmetijske krajine, predvsem izsuševanje travnikov, intenzivna raba tal in odstranjevanje dreves. Kljub temu pa so v zadnjih letih na Goričkem izvedli številne ukrepe za izboljšanje življenjskih pogojev za to vrsto, kot so postavitev lovnih prež in ohranjanje tradicionalne rabe krajine.