(Numenius arquata)

Veliki škurh je največji predstavnik pobrežnikov, ki ga prepoznamo po značilnem, dolgim, navzdol ukrivljenem kljunu, dolgem od 9 do 15 cm. S skupno dolžino 48–57 cm in razponom kril 89–106 cm, je to elegantna ptica, ki izstopa s svojo nevpadljivo obarvanostjo in dolgimi modrikasto sivimi nogami. Njeno perje je pretežno sivo-rjavo z enakomernim vzorcem temnih črt, kar ji omogoča izvrstno kamuflažo v naravi. V letu pa jo prepoznamo po beli trtici, ki sega na hrbet, belih trebušnih peresih in temnih koncih kril.

Prehrana

Veliki škurh ima prilagojen kljun za iskanje hrane v mehkih tleh, kjer najde deževnike, ki predstavljajo glavni del njegove prehrane. Poleg tega lovi tudi žuželke (hrošče, kobilice), rake, mehkužce, pajke in občasno manjše ribe ali druge vretenčarje. Včasih se prehranjuje z jagodičevjem ali semeni, predvsem kadar je živalske hrane manj.

Gnezdenje in selitev

Ta ptica je selivka, ki se aprila vrača na gnezditvena območja, predvsem na barja, vlažne travnike in odprte pašnike. Gnezdo si naredi v plitvi kotanji na tleh, ki jo obloži s travo in šaši. V obdobju od aprila do julija navadno znese štiri jajca. Pozimi se veliki škurhi preselijo v tople kraje, kjer se zadržujejo ob obalah morja, rek ali jezer. Takrat se združujejo v manjše jate, noči pa preživljajo na skupnih prenočiščih.

Ogroženost in nevarnosti

Veliki škurh velja za kritično ogroženo vrsto zaradi številnih dejavnikov. Njegova populacija upada zaradi izgube življenjskih prostorov – barij, močvirij in vlažnih travnikov, ki izginjajo zaradi regulacije vodotokov, intenzivne kmetijske prakse in zaraščanja z grmovjem. Prezgodnja košnja pogosto uničuje jajca in mladiče, ki na pokošenih območjih postanejo lahek plen plenilcem. Tudi dejavnosti, kot so gradnja, onesnaževanje in urejanje obalnih območij, negativno vplivajo na populacije te ptice v prezimovališčih.

Pomembnost varovanja

Ohranjanje velikega škurha zahteva celostne ukrepe, vključno z varovanjem njegovih gnezdišč, ustreznim upravljanjem travnatih območij in zmanjšanjem vpliva človeških dejavnosti. Njegova prisotnost v naravi je pomemben kazalnik zdravja ekosistemov, ki jih naseljuje.