(Coccothraustes coccothraustes)

Dlesk je eden največjih ščinkavcev, nekoliko večji od domačega vrabca, vendar bistveno čokatejši in močnejši. Zaradi svoje velike glave, kratkega repa in izjemno močnega kljuna je med pticami lahko prepoznaven. Njegova dolžina meri od 16 do 18 cm.

Značilnosti in obarvanost:

• Samec: V svatovskem perju je pisan in prepoznaven po oranžno-rjavi glavi, pepelasto sivem ovratniku, črnem podbradku in črni progi med očmi in kljunom. Kljun je poleti modrikasto črn, pozimi pa svetlo rjav. Hrbet je temno rjav, krila so črna z vijoličnim sijajem, na katerih so vidne bele in rjave proge. Rep ima črn z belimi obrobami. Prsi in trebuh so rjavkasto rožnati.
• Samica: Ima podoben vzorec, vendar so njene barve nekoliko bolj zamolkne.

Življenjski prostor:

Dlesk naseljuje mešane in listnate gozdove, zlasti hrastove, belogabrove in bukove, rad pa ima tudi območja z drevesi, kot so topoli in jeseni. Srečamo ga tudi v parkih in vrtovih z velikimi drevesi.

Način življenja:

Dlesk je plah in previden ptič, večino časa preživi visoko v krošnjah, zaradi česar ga je težko opazovati od blizu. Aktiven je podnevi, predvsem med iskanjem hrane. Njegov močan kljun mu omogoča drobljenje trdih semen in koščic, najraje ima sredico semen češnje. Poleti lovi tudi žuželke.

Gnezdenje:

Dlesk gnezdi aprila in maja. Gnezdo zgradi iz vejic in ga skrije visoko v krošnje dreves. Samica običajno znese jajca v skodeličasto gnezdo, ki ga par skupaj brani.

Razširjenost in selitev:

V Sloveniji je dlesk celoletna vrsta, pozimi pa se domačim dleskom pridružijo še ptice, ki so gnezdile na severovzhodu Evrope.

Posebnosti:

Dlesk je prepoznaven po kontrastu med rjavim telesom in črnimi krili z belimi progami ter črno-belim repom med letom. Njegov življenjski prostor mora zagotavljati dovolj velikih dreves in semena, da zadostijo njegovim prehranskim potrebam.

Dlesk s svojim pisanjem in močnim kljunom predstavlja enega najbolj zanimivih prebivalcev naših gozdov in parkov. 🐦