(Netta rufina)

Tatarska žvižgavka je elegantna potapljaška raca, znana po svoji vpadljivi oranžno-rjavi glavi in rdečem kljunu. Spada v družino Anatidae in je srednje velika raca, podobna mlakarici, vendar s specifičnim videzom in vedenjem.

Videz:
Velikost: Dolga je med 53 in 59 cm, z razponom kril od 84 do 88 cm. Tehta približno 600–800 gramov.
Samec: Ima okroglo oranžno-rjavo glavo, rdeč kljun, črn vrat, prsi in trebuh, sivo-rjava krila ter umazano bele boke.
Samica: Je temno rjave barve z vzorcem svetlejših prečnih prog, svetlo smetanastim licem in rjavo kapo. Ima rožnat kolobar pred konico črnega kljuna.

Petje:
Tatarska žvižgavka je večinoma tiha ptica. Njeno ime izhaja iz njenega značilnega zvoka, ki ga oddaja med letom ali pri komunikaciji z drugimi osebki.

Vedenje:
Prehrana: Je predvsem rastlinojeda, njeno prehrano sestavljajo korenine, poganjki in semena vodnih rastlin. Občasno poje tudi vodne nevretenčarje ali paglavce.
Aktivnost: Aktivna je čez dan, najbolj živahna pa ob sončnem vzhodu in zahodu.
Družabnost: Večino leta preživi v majhnih skupinah, pozimi pa se pridruži večjim jatam, ki lahko štejejo nekaj sto ptic.

Habitat:
Najdemo jo ob velikih in s hranljivimi snovmi bogatih jezerih srednje in vzhodne Evrope. Pozimi se lahko zadrži na območju gnezdenja ali preseli v kraje z milejšim podnebjem, kot so mirni zalivi na morski obali in delte rek.

Gnezdenje:
Gnezdo: Zgradi ga iz vej, korenin in listja ter ga skrije v gosto obrežno rastlinje ali postavi na plavajoče rastlinje v gostem trstičju.
Jajca: Samica znese 6 do 12 jajc, ki jih vali 26 do 28 dni.
Mladiči: Po izvalitvi mladiči poletijo po 40 do 50 dneh.

Razširjenost:
Tatarska žvižgavka je redna zimska gostja v Sloveniji, gnezditev pa je bila doslej potrjena na le dveh lokacijah: Ptujskem jezeru in zadrževalniku Medvedce. V Sloveniji je opažena predvsem pozimi, medtem ko je njeno gnezdenje še vedno redko in slabo raziskano.