(Larus michahellis)
Opis:
Velikost: Dolžina telesa 55–67 cm, razpon kril 130–150 cm.
Perje: Odrasli osebki imajo belo glavo, trebuh in prsni koš, hrbet in zgornji del kril pa so svetlo sivi. Na konicah kril so značilne črne lise z belimi »okenci«. Mlade ptice so rjavo pikaste, z bolj zamolklimi barvami, ki jih ohranijo do tretjega ali četrtega leta starosti, ko dobijo odraslo perje.
Noge: Svetlo rumene, dolge in močne, primerne za hojo po kopnem in skalnatih obalah.
Kljun: Debel, rumen z izrazito rdečo liso na spodnji čeljusti. Prilagojen za širok spekter hrane, od rib in školjk do odpadkov in majhnih živali.
Razširjenost in habitat:
Rumenonogi galeb je razširjen predvsem ob obalah Sredozemskega morja, črnomorskih obalah in v atlantskem delu Evrope. Pogosto ga najdemo tudi na notranjih vodah, kot so jezera in reke, predvsem v bližini človeških naselij.
V Sloveniji je pogost predvsem na obalnem območju, še posebej v Piranskem zalivu in okrog večjih pristanišč. V notranjosti države se pojavlja ob večjih rekah in jezerih, predvsem v času selitev ali pozimi.
Vedenje:
Rumenonogi galeb je zelo prilagodljiva in oportunistična ptica. Pogosto se zadržuje v bližini ljudi, kjer izkorišča različne vire hrane – od ostankov hrane, ribjih odpadkov do naravnega plena. Je izjemno dober letalec, sposoben dolgotrajnega letenja in tudi jadranja.
Gnezdi v kolonijah, pogosto na skalnatih obalnih območjih, strešnih površinah ali otokih. Gnezdo si zgradi iz vejic, trave in drugih razpoložljivih materialov.
Oglaša se z značilnim hripavim, glasnim »kyaa-kyaa-kyaa«, ki je pogosto slišno daleč naokoli, še posebej v času gnezditve ali prepirov za hrano.
Selitev:
Večina rumenonogih galebov je delno selivih ali celo stalno prisotnih skozi vse leto, odvisno od podnebnih razmer. V Sloveniji jih lahko opazujemo celo leto, čeprav se njihova številčnost nekoliko poveča v hladnejših mesecih, ko se pridružijo osebki iz bolj severnih območij.
Ogroženost:
Rumenonogi galeb ni ogrožena vrsta, njegova populacija se je v zadnjih desetletjih celo povečala, zlasti zaradi prilagodljivosti na urbano okolje in zmožnosti izkoriščanja človekovih virov hrane. Vendar pa lahko prekomerno širjenje populacije lokalno vpliva na druge vrste, zato je ponekod pod nadzorom.
