(Oxyura leucocephala)

Dolgorepo raca je ptič iz družine plovcev (Anatidae), ki je znana po svojem elegantnem videzu, še posebej zaradi dolgih repnih peres, ki so značilna predvsem za samce.

Prepoznavanje:

• Samec: Ima rjavo glavo, bele prsi in belo črto, ki se izteza po vratu do oči. Hrbet je sivkast z daljšimi, črnimi peresi, peresa na krilih so sivkasta s črnimi programi. Zrcalo (velika lisa na krilih) je črno. Rep je dolg in osrednje perje sega lahko do 10 cm stran od telesa. Kljun je modrikast s črnim zgornjim delom, noge pa so modrosive.
• Samica: Je svetlo rjavo lisasta z rjavo obarvano glavo. Rep je krajši od samčevega. Samica je podobna samicam drugih rac plovk, vendar jo lahko prepoznamo po dolgem, vitkem vratu, sivem kljunu in modrosivih nogah.

Velikost:

• Dolžina telesa: 51-62 cm (brez repa)
• Razpon kril: 80-95 cm
• Teža: 450–1360 g (samci so večji od samic)

Razširjenost:

Dolgorepa raca gnezdi v severnejših območjih, kot so Islandija, Skandinavija, Britanski otočji in deloma srednja Evropa. V Sloveniji jo lahko opazujemo predvsem na preletu, medtem ko jo nekateri posamezniki tudi prezimujejo. Gnezditev v Sloveniji je zelo redka, vendar je bila potrjena na zadrževalniku Medvedce in v Naravnem rezervatu Ormoške lagune.

Gnezdenje:

Dolgorepa raca gnezdi na tleh med rastlinjem, pogosto nekoliko stran od vode. Samica izvede gnezdo iz rastlinja in puha. Izleže 7 do 9 kremasto obarvanih jajc, ki jih vali približno 24 dni. Ko se mladiči izvalijo, jih samica vodi do vode, kjer se hranijo z mrtvimi žuželkami na vodni gladini. Mladiči lahko poletijo po približno 47 dneh, vendar ostanejo v bližini samice še nekaj časa.

Prehrana:

V času gnezdenja se prehranjuje predvsem z vodnimi nevretenčarji, mehkužci in raki, medtem ko pozimi uživa rastlinski material, vključno s semeni in poganjki vodnih rastlin.

Oglašanje:

• Samec se med dvorjenjem oglaša podobno kot kreheljc, vendar z globljim zvokom.
• Samica se oglaša s kvasnim “kvakanjem”, podobnim mlakarici.

Ogroženost in varstveni status:

Dolgorepa raca je potencialno ogrožena vrsta, njena populacija pa je premalo raziskana. Kljub temu pa je pomembna za varstvo narave, saj živi v specifičnih okoljih, kot so plitva jezera s trsjem, ki so ključna za njeno preživetje.

To je precej posebna in elegantna vrsta, ki jo v Sloveniji srečamo predvsem ob preletih.