(Anas querquedula)

Reglja je manjša vrsta race, ki jo lahko opazimo na večjih vodnih površinah in njivah, predvsem v Pomurski regiji. Pojavlja se na preletu in redko gnezdi v Sloveniji, vendar je močno ogrožena vrsta. Najraje se zadržuje na večjih vodah, kot so akumulacijska jezera in močvirja, kjer je bogata vegetacija.

Prepoznavanje

Splošno: Reglja je po velikosti med manjšimi racami, dolga je 37–41 cm, razpon njenih kril pa meri od 59 do 67 cm. Prepoznamo jo po značilnem “regljajočem” klicu, ki se sliši predvsem med letom. Samci so v svatbenem perju zelo prepoznavni, z izrazito belo progo na temno rjavi glavi. Lica, vrat in prsi so temno rjavi, okrašeni z belimi progami. Telo je bledo sivo z marmoriranim vzorcem, zadnji del telesa in rep pa sta rjavkasto siva s temnejšimi pegami. Samica je bolj varovalno obarvana, z rjavkastim perjem, sivim kljunom in svetlo liso ob njem.

Samec: V svatvenem perju ima zelo izrazito belo, nadočesno progo, prepoznaven je tudi po sivkastem, rahlo usločenem kljunu. Krila imajo sivomodro barvo, z izrazitim temnim “zrcalom” in belimi linijami ob robovih.

Samica: Je podobna samici kreheljca (Anas crecca), vendar ima krepkejši kljun in izrazitejšo svetlo nadočesno progo ter temno “zrcalo” v krilih, ki ga obrobljata beli liniji. Njeno perje je rjavo, z manj beline pod grlom.

Prehrana

Reglja je vsejed, a večji del njene prehrane med gnezdenjem predstavljajo živali, predvsem vodne žuželke, rakci, pijavke in žabji zarod. Dopolnjuje jo z vodnimi rastlinami. Po gnezditvi preide na rastlinsko hrano, predvsem semena. Lovijo predvsem z glavo potopljeno v vodo, kjer se prehranjujejo z manjši vodnimi živalmi in rastlinami.

Gnezdenje in razmnoževanje

Gnezdi v visoki vegetaciji, kot so travniki, šašja in rastline ob jezerih, kjer si gnezdo skrije v šope trave. Samica znese 8-11 jajc, ki jih vali 21-23 dni. Mladiči so begavci in hitro zapustijo gnezdo, vendar skrb za njih opravi predvsem samica. Mladostniki so podobni odraslim samicam, vendar imajo manj svetle proge in so bolj rjavi.

Oglašanje

Samci imajo zelo značilno regljajoče oglašanje (“knek-knek-knek” ali “prrerrorrerr“), medtem ko so samice bolj tihe, oglašajo se z gagajočimi zvoki.

Ogroženost

Reglja je močno ogrožena vrsta, predvsem zaradi izgube primernega življenjskega prostora. Izsuševanje močvirij in prezgodnja košnja travnikov povzročata visoke smrtne izgube med mladiči. Zaradi teh groženj jo Slovenski Rdeči seznam obravnava kot ogroženo vrsto.

Razširjenost in selitev

Reglja je izrazita selivka, ki se pred zimskimi mrazi seli na jug, predvsem v Južno Evropo in Afriko. Prezimuje na velikih sladkovodnih jezerih, poplavnih ravnicah, lagunah in solinah. Na gnezditvena območja se vrne med marcem in majem, pogosto v gnezdiščih na poplavnih travnikih ob majhnih plitvih jezerih.