(Anas clypeata)

Žličarica je srednje velika raca, znana po svojem značilnem, žličasto oblikovanem kljunu. Sodi v družino plovci (Anatidae) in red plojkokljuni (Anseriformes), z dolžino telesa od 44 do 52 cm in razponom kril med 73 in 82 cm.

Prepoznavanje

Samec žličarice je v svatbenem perju zelo prepoznaven: njegova temno zelena glava z rumenim očesom se v soncu kovinsko lesketa, kar mu daje skoraj črno barvo. Ima velik, žličasto razširjen kljun temnosive barve. Prsi so snežno bele, hrbet je črno bel, medtem ko so boki in trebuh živo kostanjevo rdeči. Rep je kratek, črn in belo obrobljen, krila pa so s sivkastomoderjo barvo, s svetlimi peresi, ki ob robu tvorijo belo linijo.

Samica je manj barvita in varovalno obarvana, predvsem v času gnezdenja, da se lahko skrije pred plenilci. Ima večji, žličasto oblikovan kljun, ki je sivkast, z rahlim oranžnim robom. Njeno perje je marmorirano rjavo, podobno samici mlakarice (Anas platyrhynchos), vendar je kljun bistveno večji in značilen za to vrsto.

Prehrana

Žličarica je vsejed, vendar večji del njene prehrane med gnezdenjem predstavljajo vodni nevretenčarji, kot so ličinke in odrasle žuželke, rakci, kolobarniki in mehkužci. Tudi majhni vretenčarji, kot so paglavci, so del njene prehrane, ki jo dopolnjuje z rastlinskimi poganjki in semeni. Hrano pogosto lovi s filtriranjem v vodi s pomočjo svojega širokega kljuna.

Gnezdenje in razmnoževanje

Gnezdi v gostih trstičevjih in močvirnatih območjih, predvsem ob sladkovodnih jezerih in močvirjih. Gnezdo si samica postavi na tleh, običajno skrito v šopih trav ali šašev, v bližini vode. Samica enkrat letno znese 8-12 jajc, ki so masleno ali sivkastozeleni. Jajca vali približno 21 dni, mladiči so begavci in jih skrbno spremlja samica. Po 42 dneh mladiči poletijo. Mladostniki so podobni samicam, vendar imajo manj živih barv.

Oglašanje

Samci imajo zamolklo oglašanje, ki zveni kot “took-took” ali “kok-kok-kok“, pri čemer pogosto dvigujejo in spuščajo glavo. Samice oglašajo manj pogosto, njihovo oglašanje je podobno kvakanju.

Ogroženost

Žličarica je redka gnezdilka v Sloveniji, kjer je označena kot močno ogrožena vrsta na Slovenskem rdečem seznamu. Ogrožajo jo predvsem izguba življenjskega prostora, ki je posledica sprememb v habitatih, kot so izsuševanje močvirij in trstičevij. Poleg tega je tudi priljubljena lovna vrsta, saj jo lovijo v Severni Ameriki, Italiji, Danskem in Iranu.

Selitev

Žličarica je selivka, ki se spomladi vrne na gnezditvena območja, od aprila do junija, ko gnezdi na sladkovodnih jezerih in močvirjih z bogatim vodnim rastlinstvom. Po gnezditvi se v jeseni seli na jug, v Afriko, kjer prezimi. Pozimi se zadržuje predvsem v priobalnem območju, ob izlivih rek in v močvirjih.

Varstveni status

Žličarica je zavarovana vrsta, saj je njeno življenjsko okolje ogroženo, njeno ohranjanje pa je pomembno za ohranjanje biotske pestrosti v mokriščih in jezerih. Pomembno je, da se nadaljujejo prizadevanja za zaščito teh pomembnih habitatov.