(Milvus milvus)

(Rjavi škarnik je znan tudi kot škrjanec, vendar to ime ni tako pogosto)

Rjavi škarnik je srednje velika ptica iz družine škarnikov (Sturnidae), ki je zelo prilagodljiva in jo lahko srečamo na različnih območjih, tudi v naseljenih krajih. Čeprav je nekoliko manj znan kot njegov »brat« črni škarnik, ima še vedno svojo edinstveno privlačnost in pomembno vlogo v naravi.

Videz:

• Velikost: približno 20–22 cm v dolžino, z razponom kril do 40 cm.
• Barva perja:
  • Zgornja stran telesa je rjavo-siva, brez izrazitih svetlejših madežev, kar daje ptici »enotno« rjavo barvo.
  • Spodnja stran je svetlejša, rahlo sivo-bež.
  • Kljun je tanek, ravno usmerjen in nekoliko podolgovat, temnejši od telesa.
• Oči so temne, ptica pa nima značilnih svetlih obrob očesnih predelov, kot pri nekaterih sorodnih vrstah škarnikov.

Vedenje:

• Hrani se z žuželkami, črvi, semeni in jagodičevjem.
• Pozimi lahko obišče krmilnice, kjer se hrani tudi z različnimi vrstami hrane, ki jo ljudje postavijo.
• Je precej prilagodljiva in pogosto gnezdijo v mestih, na kmetijah, pa tudi v naravi – v drevesnih duplinah ali gnezdilnicah.

Petje:

• Petje je sicer manj izrazito kot pri črnem škarniku, vendar je še vedno zelo prijetno in melodiozno, z dolgimi, nizkimi toni, ki dajejo ptici značilen glas.
• Zvočni signali, ki jih oddaja, so mehki, z različnimi melodijami in pogosto je slišati ritmične, ponavljajoče se zvoke.

Habitat:

• Rjavi škarnik je precej prilagodljiv glede habitatov in ga lahko najdemo v različnih okoljih, vključno z gozdovi, parkih, grmiščih, travniki in kmetijskimi območji.
• Pomembno je, da ima območje na voljo dovolj dreves ali grmov za gnezdenje ter odprte prostore za iskanje hrane.

Razširjenost:

• Najpogosteje ga najdemo v južni Evropi, vključno s Slovenijo, kjer je prisoten predvsem v nižinskih območjih in nižjih hribih.
• Na splošno je precej razširjen po Sredozemlju in v jugovzhodni Evropi, vendar je manj pogost v severnejših predelih.