(Certhia familiaris)

(Pogosto imenovan tudi evropski plezalček)

Dolgoprsti plezalček je majhna, zelo živahna ptica, ki je značilna za gozdne ekosisteme. Je zelo prilagojena za plezanje po drevesih, kjer se hrani predvsem z insekti in pajki. Zaradi svojega načina življenja in posebnih prilagoditev je zelo prepoznavna.

Videz:

• Velikost: približno 10–11 cm v dolžino, z razponom kril okoli 17–20 cm.
• Barva perja:
  • Zgornji del telesa je rjavkasto-siv, z nekoliko svetlejšimi deli na trebuhu in prsih.
  • Ptica ima zelo dolg in tanek kljun, ki je rahlo zakrivljen, kar ji omogoča, da vdre v drevesno lubje in išče hrano.
  • Posebnost tega plezalčka je tudi dolgi prst na nogah, ki mu omogoča dobro oprijemljivost, ko pleza po drevesih.
  • Oči so temne, obraz je belkast, z nekoliko temnejšo obrobo.

Petje:

• Petje dolgoprstega plezalčka je precej diskretno in pogosto vključuje kratke, nizke žvižge in klikajoče zvoke. Njegovo oglašanje ni tako izrazito kot pri drugih pticah, vendar ga lahko prepoznaš po značilnem klicu, ko pleza po drevesih.

Vedenje:

• Je zelo aktiven plezalec in je pogosto opazen, kako se vzpenja po drevesih, iščoč insekte pod lubjem ali v razpokah.
• Hrani se predvsem z insekti, pajki, majhnimi žuželkami in njihovimi ličinkami, ki jih najde v lubju dreves.
• Pogosto pleza v krošnji dreves, vendar je težko opaziti, ker se zelo hitro premika in je precej diskreten.

Habitat:

• Plezalček je običajno prisoten v gozdovih – najbolj mu ustrezajo mešani gozdovi, kjer je veliko dreves s starim lubjem, ki zagotavlja dobro iskanje hrane.
• Je tudi v parkih in na robovih gozdov. Pomembno je, da ima drevesa z razpokanim lubjem, saj so to idealna mesta za prehranjevanje.

Gnezdenje:

• Gnezdi v drevesnih duplinah, kjer samica izgradi gnezdo iz trave, perja in drugih materialov.
• Samica običajno odlaga 5–8 jajc, ki so majhna in bleda. Po inkubaciji, ki traja okoli 12–14 dni, se izvalijo mladiči.
• Mladiči so zelo hitri pri učenju plezanja in iskanju hrane, saj morajo že v prvih tednih življenja pridobiti spretnost za preživetje v svojem okolju.

Razširjenost:

• Dolgoprsti plezalček je evropska vrsta, prisoten v gozdnih območjih skoraj po vsej Evropi, vključno s Slovenijo.
• Najraje ima območja z mešanimi in listnatimi gozdovi, kjer se lahko hrani z insekti in žuželkami.
• V zimskem času je nekoliko težje opazen, saj se pogosto skrije v drevesnih duplinah in grmovju.