(Porzana parva)

Mali škurh je majhna ptica iz družine žerjavičev (Rallidae), ki se pogosto pojavlja v močvirnatih predelih, ob vodnih telesih, predvsem v mokriščih in v bližini rečnih strug. Je ptica, ki je precej skrivnostna in jo je pogosto težko opaziti zaradi njene sklonjene drže in rjavo-sive barve.

Opis:

• Velikost: Dolžina telesa je okoli 20–24 cm, razpon kril pa približno 40–45 cm. Je precej majhen, z značilno kompaktnostjo telesa.
• Perje je pretežno sivo-rjavo, z nekoliko svetlejšimi in temnejšimi odtenki na trebuhu in hrbtu. Samci in samice so podobni, vendar je samica nekoliko manjša.
• Ima krajši kljun, ki je temen in rahlo ukrivljen. Noge so kratke, temne in primerne za gibanje po mokrih tleh.
• Njihovo perje je prilagojeno življenju v mokriščih, saj je ptica precej neopazna v svojem okolju.

Razširjenost in habitat:

• Mali škurh je pogost v Evropi, Aziji in Severni Afriki, predvsem v močvirnatih in močvirniških predelih, kjer je prisoten ustrezen habitat za njegovo življenje.
• V Sloveniji ga najdemo predvsem v močvirjih ob večjih rekah in jezerih, kjer se naseljuje v gostih trstičnih in vlažnih predelih.
• Prednost daje območjem z gostimi rastlinami, kot so trstičje in šavje, kjer se lahko skrije pred plenilci in poišče hrano.

Vedenje:

• Mali škurh je zelo sramežljiv in skrit. Večino časa preživi v rastlinju, kjer se premika predvsem v iskanju hrane.
• Hrani se predvsem z semeni, koreninami, majhnimi žuželkami in drugimi vodnimi organizmi. Pri iskanju hrane se pogosto premika počasi in previdno, da bi se izognil nevarnostim.
• Petje je šibko in pogosto slišiš le kratke in rahle zvoke, ki niso tako izraziti kot pri nekaterih drugih vrstah ptic. Včasih je slišan tudi grlen zvok.
• Ko se počuti ogroženega, se raje skrije v rastlinje, vendar včasih tudi hitro leti, če so potrebni hitri premiki za pobeg pred plenilci.

Selitev:

• Mali škurh je selivka, ki se preseli v toplejša območja v zimskih mesecih. V večini primerov se seli v jugovzhodne dele Evrope in v Sredozemlje.

Ogroženost:

• Mali škurh je v večini območij precej pogost, vendar pa je v nekaterih predelih ogrožen zaradi izgube habitata (izsuševanje močvirij), onesnaževal in krčenja naravnih mokrišč.
• Zaradi krčenja mokrišč in intenzivne kmetijske dejavnosti na nekaterih območjih ni več tako pogost, kot je bil v preteklosti.