(Ardea cinerea)

Siva čaplja je velika ptica iz družine čapelj (Ardeidae), ki je ena najbolj prepoznavnih in široko porazdeljenih vrst čapelj v Evropi, Aziji in severni Afriki. S svojo elegantno podobo, dolgim vratom, dolgimi nogami in značilnim vedenjem ob vodi je pogosto viden simbol vodnih ekosistemov. Siva čaplja je izjemen lovec, ki se prehranjuje predvsem z ribami, žabami in drugimi vodnimi organizmi.

Opis videza: Siva čaplja je velika ptica z dolžino telesa od 90 do 98 cm, razponom kril pa od 1,7 do 2 metra. Njeno perje je večinoma sivo, s svetlejšimi odtenki na trebuhu in temnejšimi na hrbtu. Na glavi ima nekoliko daljše perje, ki tvori nekakšno grivo, kar jo še dodatno označuje. Kljun je dolg, tanek in rumen, kar omogoča natančno lovljenje plena. Noge so dolge in tanke, običajno temno sive, s črnim odtenkom na prstih, kar ji omogoča, da mirno stoji v vodi, medtem ko opazuje svoj plen. Oči so rumene, kar je pogosto prepoznavno pri odraslih pticah.

Prehrana: Siva čaplja je mesojeda ptica, ki se prehranjuje predvsem z ribami, vendar tudi z žabami, majhnimi vodnimi sesalci, insekti in drugimi vodoživečimi organizmi. Lov je za to ptico zelo specifičen – pogosto jo lahko opazimo, kako stoji v plitvih vodah, z napetim telesom, ter opazuje gibanje pod vodo. Ko zazna premik plena, hitro in natančno napade s svojim dolgem kljunom. Poleg tega siva čaplja pogosto lovi tudi v bolj plitvih predelih rek, jezer in močvirij.

Habitat: Siva čaplja živi v različnih vodnih habitatih, kot so jezera, reke, močvirja, lagune in obalne predele. Pogosto jo najdemo v bližini odprtih vodnih površin, kjer lahko lovi hrano. Prednost daje območjem, ki imajo plitvo vodo, saj je to najbolj primerno za lov na ribe in druge vodne živali. Gnezdi v gozdovih ali ob vodah, kjer so drevesa ali grmi, ki ji omogočajo varno gnezdenje.

Gnezdenje in razmnoževanje: Siva čaplja je monogamna ptica, kar pomeni, da se pari za eno sezono ali za življenje. Gnezda gradijo na visokih drevesih ali grmovjih v bližini vode, kjer samica običajno znese 3 do 5 jajc. Inkubacija jajc traja približno 25 do 30 dni, medtem ko starša izmenično inkubirata. Ko se mladiči izvalijo, so odvisni od staršev za hrano, dokler niso dovolj veliki, da postanejo samostojni in začnejo loviti na lastno roko. Mladice se običajno izselijo iz gnezda, ko so stare 40 do 50 dni.

Značilnosti vedenja: Siva čaplja je znana po svojem značilnem načinu lova – mirno in potrpežljivo stoji v vodi ali ob njej, medtem ko s svojo dolgim vratom opazuje okolico. Ko zazna plen, hitro izvede gibanje, ki je lahko zelo natančno, da ujame ribo ali drugo žrtev. Čaplje pogosto lovijo v skupinah, vendar so lahko tudi samotarske, odvisno od razpoložljivosti hrane in habitatov.

Selitev: Siva čaplja je delno selivka. V zimskem času se nekatere populacije premaknejo proti jugo-vzhodu, predvsem tiste, ki živijo v severnejših predelih Evrope, kjer so zime prehladne. Ptice, ki živijo v bolj zmernih območjih, pa ostanejo na svojih gnezdilnih območjih skozi celo leto.

Ohranitev vrste: Siva čaplja ni ogrožena, vendar je še vedno pomembno ohranjati njene habitate, saj so nekateri vodni ekosistemi ogroženi zaradi onesnaženja, suše in uničevanja naravnih habitatov. Na srečo je število sivih čapelj stabilno, saj je prilagodljiva vrsta, ki se lahko uspešno prilagodi različnim okoljskim pogojem.

Zaključek: Siva čaplja je elegantna in spretna ptica, ki je pomemben del ekosistema ob vodah. S svojo sposobnostjo lova, dolžino življenja in prilagodljivostjo na različne habitatne pogoje predstavlja ključnega predstavnika družine čapelj. Je simbol naravne lepote in mirnosti v vodnih predelih, kjer pogosto lovi in gnezdi.